Donald Trump: "Če bo katarski plin znova napaden, ne bom okleval"

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je sprožil preiskavo nekdanjega direktorja ameriškega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta, ki je v torek odstopil v znak protesta proti vojni z Iranom. Preiskava je povezana z uhajanjem tajnih podatkov, poroča CBS.

Kent, ki je bil sicer trden podpornik predsednika Donalda Trumpa in njegovega gibanja MAGA, je v odstopni izjavi med drugim zapisal, da Iran ni predstavljal grožnje za ZDA.

V intervjuju za oddajo konservativnega voditelja Tuckerja Carlsona je Kent v sredo dejal, da so njemu in drugim, ki so nasprotovali vojni proti Iranu, preprečevali dostop do Trumpa. Ponovil je, da gre za vojno na željo Izraela.

Tako kot v odstopni izjavi, ki jo je objavil na omrežju X, je Kent tudi Carlsonu povedal, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ZDA, vojno pa je izsilil Izrael.

Dejal je, da v ameriški vladi o potrebi za vojno ni bilo nobene razprave, ker nasprotniki napada na Iran niso imeli dostopa do Trumpa. Kent ni povedal, kdo jim je to preprečil.

"Izraelci so bili tisti, ki so spodbudili odločitev za to akcijo in vedeli smo, da se bodo Iranci maščevali. Trump, minister za obrambo Pete Hegseth in številni visoki uradniki vlade trdijo, da je bil napad na Iran v začetku tega meseca nujen, ker je režim predstavljal neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti, čeprav so ti ljudje v isti sapi zagotavljali, da je bil iranski jedrski program uničen že med lanskoletnimi skupnimi napadi z Izraelom," je dejal.

Trump je javno zatrdil, da je bil on tisti, ki je Izrael spodbudil za napad na Iran, za kar po trditvah Kenta, ni bilo nobene potrebe, ker da je pokojni ajatola Ali Hamenej, ki so ga na začetku vojne ubili Izraelci, nasprotoval širjenju jedrskega programa države.

"Nisem oboževalec nekdanjega vrhovnega voditelja (...), vendar je kritiziral njihov jedrski program. Preprečeval jim je, da bi pridobili jedrsko orožje," je zatrdil Kent in menil, da se je režim po njegovi smrti še bolj utrdil.

Kent je dejal, da se Iran sicer ni odpovedal jedrskemu programu, vendar je bil daleč od pridobitve jedrskega orožja. "Nobenih informacij nismo imeli, da bi Iran pripravljal kakšen velik napad na ZDA ali ameriške cilje po svetu," je dejal Kent.

Kot je dejal, so Trumpa v vojno prepričali Izraelci in njihovi lobiji v ZDA. Carlson ga je vprašal, ali je potemtakem neposredna grožnja ZDA Izrael in ne Iran, Kent pa je na to odgovoril pritrdilno. Dodal je, da to sproža vprašanje, kdo dejansko vodi ameriško politiko do Bližnjega vzhoda.

Demokrati, ki se strinjajo s Kentovim mnenjem o vojni, in nekateri republikanski kritiki predsednika Trumpa sicer menijo, da Kentu zaradi domnevnega antisemitizma ne gre zaupati. Senator Mitch McConnell, ki je sicer podprl Kentovo imenovanje na položaj, je dejal, da njegova odstopna izjava razkriva goreč antisemitizem, je poročal The Hill.

Kent se je Trumpovemu gibanju MAGA pridružil, ker je kot predsedniški kandidat obljubljal, da se ZDA pod njegovo vladavino ne bodo več spuščale v vojne pustolovščine po Bližnjem vzhodu.

Iran je usmrtil tri protestnike, obsojene zaradi umora dveh policistov med protivladnimi protesti januarja, poroča Reuters, ki se sklicuje na iransko pravosodno tiskovno agencijo Mizan. Kot je sporočilo pravosodje, so bili spoznani za krive umora in "vojskovanja proti Bogu", vključno z delovanjem v korist Izraela in ZDA.

Po podatkih ameriške organizacije Human Rights Activists News Agency (HRANA) je bilo med protesti, ki so se začeli decembra lani, ubitih približno 6.488 protestnikov. Ta številka ne vključuje 236 otrok, 76 oseb, ki niso sodelovale v protestih, ter 207 pripadnikov vojske in vladnih sil, ki so prav tako izgubili življenje, piše BBC.

HRANA navaja še, da po brutalnem zatrtju protestov s strani iranskih varnostnih sil še vedno pregleduje približno 11.744 primerov.

Pentagon je Belo hišo zaprosil za odobritev več kot 200 milijard dolarjev (okoli 174 milijard evrov) za financiranje vojne v Iranu, je za Washington Post povedal visoki predstavnik administracije.

Časnik navaja, da bi ta znesek močno presegel dosedanje stroške kampanje Trumpove administracije in bi bil namenjen predvsem "nujnemu" povečanju proizvodnje ključnega orožja, ki je bilo v vojni že porabljeno.

Pentagon je v zadnjih dveh tednih predstavil več različnih predlogov financiranja, pri čemer Washington Post, ki ga navaja BBC, ocenjuje, da bo najnovejša različica "verjetno sprožila velik politični spopad v kongresu".

Ameriško obrambno ministrstvo in Bela hiša komentarja še nista podala.

Katarsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so vsi požari v energetskem obratu v Ras Laffanu, ki je bil tarča iranskih napadov, zdaj pod nadzorom in da ni poročil o poškodovanih.

V izjavi na omrežju X je ministrstvo navedlo, da še vedno potekata hlajenje in varovanje območja, pri čemer nevarne snovi obravnava specializirana enota.

Iranska državna televizija je zgodaj zjutraj poročala, da so rakete ponovno zadele katarski energetski kompleks v Ras Laffanu.

Katarsko državno energetsko podjetje je potrdilo, da so plinske objekte na njihovem glavnem območju zgodaj v četrtek zjutraj zadeli izstrelki, kar je povzročilo požare in večjo materialno škodo, vendar poškodovanih ni bilo, poroča BBC.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponoči na omrežju Truth Social objavil daljši zapis o izraelskem napadu na plinsko polje South Pars v Iranu v sredo zvečer.

Kot povračilo za ta napad je Iran napadel katarski Ras Laffan, industrijsko območje, kjer se nahaja največji obrat za predelavo utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, poroča BBC.

Trump je v ostrem zapisu zatrdil, da ZDA o izraelskem napadu "niso vedele ničesar", čeprav ameriški mediji na podlagi neimenovanih obveščevalnih virov poročajo, da je Izrael ZDA pred napadom obvestil o svojih namenih, vendar ZDA v napadu niso sodelovale.

"Združene države niso vedele ničesar o tem konkretnem napadu, država Katar pa pri tem ni bila vpletena na noben način, v nobeni obliki, niti ni imela kakršnekoli informacije, da se bo to zgodilo."

"Žal Iran tega ali katerega koli drugega pomembnega dejstva v zvezi z napadom na South Pars ni vedel in je neupravičeno in nepošteno napadel del katarskega obrata za (utekočinjeni zemeljski plin) LNG," je zapisal.

Zagotovil je, da Izrael ne bo več izvedel napadov na "pomembno in dragoceno polje Južni Pars," razen če se Iran nepremišljeno odloči napasti Katar. V tem primeru bodo ZDA, z ali brez pomoči ali soglasja Izraela, razstrelile celotno plinsko polje Južni Pars z močjo, ki je Iran še ni videl, je zagrozil.

Dodal je še, da ne želi odobriti "takšne ravni nasilja in uničenja zaradi dolgoročnih posledic" za Iran, "a če bo katarski LNG znova napaden, ne bom okleval".

V iranskem napadu na Izrael so bile zgodaj davi ubite tri Palestinke. Nanje se padli šrapneli, ki so zadeli kozmetični salon na zasedenem Zahodnem bregu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ranjenih je bilo najmanj sedem ljudi, gre pa za prve palestinske žrtve v ameriško-izraelski vojni proti Iranu.

Palestinci na Zahodnem bregu nimajo dovolj zaklonišč niti sistema za zgodnje opozarjanje. Palestinski Rdeči polmesec se je pritožil, da so zaradi izraelskih blokad okrog palestinskih mest na Zahodnem bregu reševalna vozila zamujala s prihodom na prizorišče napada.

Na ozemlju Izraela je doslej od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu 28. februarja umrlo 14 ljudi. Izraelska zdravstvena služba je sporočila, da je bil v enem od napadov v sredo zvečer na območju južnega Šarona ubit delavec iz tujine.

V Frankfurtu se končuje druga letošnja seja sveta Evropske centralne banke (ECB), ki se je prvič kot guverner Banke Slovenije udeležuje Primož Dolenc. Sprememb denarne politike ni pričakovati, poteka pa zasedanje v znamenju vojne na Bližnjem vzhodu in njenih potencialnih posledic za evrsko območje.

Tako zasedanje sveta ECB kot drugih centralnih bank razvitih gospodarstev v tem tednu poteka v znamenju vojne, zaradi katere je močno narasla cena nafte in tudi plina.

Ob daljšem vztrajanju sovražnosti lahko to vodi v novo energetsko krizo večjih razsežnosti in v naslednjem koraku v nov dvig inflacije ter občutno poslabšanje razmer v gospodarstvu. Prav danes bo ECB objavila tudi nove napovedi za inflacijo in gibanje BDP.

Predsednica Christine Lagarde je sicer minuli teden napovedala, da bodo v centralni banki naredili vse potrebno za obvladovanje inflacije v času vojne na Bližnjem vzhodu. Tudi danes je pričakovati podobna zagotovila.

Največja in najsodobnejša ameriška letalonosilka Gerald Ford je prekinila sodelovanje v ameriški vojni proti Iranu in zaradi požara, ki je prejšnji teden izbruhnil v pralnici, pluje iz Rdečega morja na popravilo proti Sredozemlju, poročajo ameriški mediji. Pristanek načrtujejo na Kreti ali kakšni drugi evropski mornariški bazi.

Američanom za operacije proti Iranu ostaja na voljo le letalonosilka Abraham Lincoln, potem ko je požar v pralnici letalonosilke Gerald Ford uničil več kot 100 postelj, dim pa je povzročil težave z dihanjem pri 200 mornarjih.

Požar je bil pogašen šele po nekaj urah, širša prizadevanja za omejitev škode pa so trajala okrog 30 ur, poroča med drugimi CNN.

Rdeče morje je zapustila le letalonosilka Ford, druge ladje iz njene bojne skupine - rušilci in križarke - pa ostajajo na območju.